1940-1950

Na oblačenje ljudi je vplivala 2. svetovna vojna. Razvoj mode se je ustavil, uporabnost in praktičnost oblek pa sta postala bolj modna. Ljudje so nosili stara in ponošena oblačila. Moda je po koncu vojne doživela svoj razcvet. Leta 1946 nastane prvi računalnik.

Ko se je začela vojna, so vsi poskušali svoja oblačila znositi, ponovno uporabiti in reciklirati. Tako je nastal moto "Make do and mend". Ženske so nosile swing skirt (valujoče krilo), razširjeno pa je postalo tudi nošenje dolgih hlač in oblek, ki so izgledale kakor daljša jakna. Nosile so se tudi čipke in bluze s "cap rokavi" (kratki rokavi, ki so se prilegali ramenom). Pri oblekah so bili pogosti kvadratni izrezi. Vojni časi so s seboj prinesli predpise, ki so določali, koliko blaga so lahko uporabili in katere vrste oblačil so lahko izdelovali. Veliko žensk, ki so bile prej doma, se je zaposlilo (večinoma v tovarnah). Oblikovalci so v ženska oblačila vključevali detajle iz vojaških oblek, da so dajala občutek uporabnosti. Dekleta, ki so delala v tovarni, so nosile praktične obleke. Ker ženske niso smele nositi razkošnih oblačil, so se poigravale s svojimi frizurami. Deželna dekleta so nosila karkoli so imela: pajace iz jeansa, škornje, stare majice ... Nacisti niso dopuščali, da bi bil Pariz prestolnica mode, ženske pa so vseeno nosile pokrivala v francoskem slogu in moden je postal parižanski klobuk. Popularna obutev tistega časa so bili salonarji, ki so lahko imeli pašček okrog gležnjev. Mnogo temnopoltih glasbenikov je nosilo posebne kostime - hlače z visokim pasom in širokimi hlačnicami ter zavihke.

Konec vojne leta 1947 je prinesel ponoven vzpon mode in celo zlato leto visoke mode. Nove modne smernice so prinesle zaokrožena ramena, ozek pas, široke boke in pogosto pretirano dolga krila. Med modne trende se je vrnila oblika peščene ure.