Na oblačenje ljudi je vplivala 2. svetovna vojna. Razvoj
mode se je ustavil, uporabnost in praktičnost oblek pa sta postala bolj modna.
Ljudje so nosili stara in ponošena oblačila. Moda je po koncu vojne doživela
svoj razcvet. Leta 1946 nastane prvi računalnik.
Ko se je začela vojna, so vsi poskušali svoja
oblačila znositi, ponovno uporabiti in reciklirati. Tako je nastal moto "Make do and mend". Ženske so nosile
swing skirt (valujoče krilo), razširjeno
pa je postalo tudi nošenje dolgih hlač
in oblek, ki so izgledale kakor daljša jakna. Nosile so se tudi čipke in bluze
s "cap rokavi" (kratki rokavi,
ki so se prilegali ramenom). Pri oblekah so bili pogosti kvadratni izrezi. Vojni
časi so s seboj prinesli predpise, ki so določali, koliko blaga so lahko
uporabili in katere vrste oblačil so lahko izdelovali. Veliko žensk, ki so bile
prej doma, se je zaposlilo (večinoma v tovarnah). Oblikovalci so v ženska
oblačila vključevali detajle iz vojaških oblek, da so dajala občutek uporabnosti.
Dekleta, ki so delala v tovarni, so nosile praktične obleke. Ker ženske niso
smele nositi razkošnih oblačil, so se poigravale s svojimi frizurami. Deželna dekleta
so nosila karkoli so imela: pajace iz
jeansa, škornje, stare majice ... Nacisti niso dopuščali, da bi bil Pariz
prestolnica mode, ženske pa so vseeno nosile pokrivala v francoskem slogu in
moden je postal parižanski klobuk. Popularna
obutev tistega časa so bili salonarji, ki so lahko imeli pašček okrog gležnjev.
Mnogo temnopoltih glasbenikov je nosilo posebne kostime - hlače z visokim pasom
in širokimi hlačnicami ter zavihke.
Konec vojne leta 1947 je prinesel ponoven vzpon mode
in celo zlato leto visoke mode. Nove modne smernice so prinesle zaokrožena
ramena, ozek pas, široke boke in pogosto pretirano dolga krila. Med modne
trende se je vrnila oblika peščene
ure.
